Login



Kapela / Križev pot (SLOVENIJA - KOROŠKA)

Kapela / Križev pot

Kakor drugod po Evropi je tudi v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem cela vrsta krajev, namenjenih molitvi in zbranosti: to so grajske kapele, hišne kapele na samotnih kmetijah, kapele vzdolž starih (in novih) romarskih poti, kapele v spomin na hude čase ali osebne usodne dogodke in uslišane prošnje, kapele, ki so jih zgradili v spomin na vojne žrtve in vojne zločine. Ti kraji govorijo o zgodovini in so vir za številne pripovedke in legende. Predvsem so priče kulturne zgodovine dežele, izražajo pa tudi versko čustvovanje večinoma kmečkega prebivalstva.

H kapelam prištevamo tudi kostnice na pokopališčih, osarije, kjer nad prostorom za kosti stoji kapela (pogosto sv. Mihaela) ali pa so jo preoblikovali v mrtvašnico. Med najpomembnejšimi kostnicami na avstrijskem Koroškem je kostnica v Mettnitzu z monumentalnim srednjeveškim Mrtvaškim plesom (freske okoli leta 1500).

Tudi križevi poti in kalvarije spadajo semkaj, saj kot skupina štirinajstih postaj presegajo okvir posameznega znamenja. Skoraj povsod stoji na koncu križevega pota kapela na Kalvariji.
Da se je izročilo kalvarij, ki prihaja iz Jeruzalema, ohranilo živo od poznega srednjega veka vse do današnjih dni, kažejo primeri iz različnih obdobij. To izpričuje »Koroški križev pot« na Kamnu v Podjuni, ki ga je oblikovalo 15 sodobnih – s Koroško povezanih – umetnikov. Primer sodobnega križevega pota v Sloveniji je na Brinjevi gori pri Prevaljah, blagoslovljen je bil leta 2005; štirinajst postaj z lesenimi rezbarijami vodi do cerkvice sv. Kozme in Damijana.

Foto: Metnitz, Karner (Monika Gschwandner-Elkins 2007)

Na Koroškem so nekako od leta 1600 postavljali izključno križeve pote s štirinajstimi poslikanimi postajami. Prikazujejo Jezusovo trpljenje od obsodbe, ki jo je izrekel Poncij Pilat, do Jezusove smrti na križu in položitve v grob. Petnajsta postaja je bila vsakokratna cerkev kot prispodoba cerkve Božjega groba v Jeruzalemu. To obliko križevega pota je vpeljal frančiškan Lenart Portomavriški († 1751). Papež Klemen XII. jo je leta 1731 s kratkim navodilom kanoniziral in odredil odpustke.

Vir: Salzburger Bildungswerk