Login



Prunnerjeva kapelica Gospa Sveta

Foto: Monika Gschwandner-Elkins 2006

Prunnerjev križ 1

Prunnerjeva kapelica - Slika 1

Foto: Monika Gschwandner-Elkins 2006

Prunnerjev križ 2

Prunnerjeva kapelica - Slika 2

Foto: Monika Gschwandner-Elkins 2006

Prunnerjev križ, zunanja stran 1

Prunnerjeva kapelica - Slika 3

Foto: Monika Gschwandner-Elkins 2006

Prunnerjev križ, zunanja stran 2

Prunnerjeva kapelica - Slika 4

Foto: Monika Gschwandner-Elkins 2006

Prunnerjev križ, južna stran z rimskimi otroškimi nagrobniki

Prunnerjeva kapelica - Slika 5

Foto: Monika Gschwandner-Elkins 2006

Prunnerjev križ, severna stran, steli C. Julijusa Censa in Julije Private ?

Prunnerjeva kapelica - Slika 6

Foto: Monika Gschwandner-Elkins 2006

Prunnerjev križ, kamnit relief

Prunnerjeva kapelica - Slika 7
Thumb 1 Thumb 2 Thumb 3 Thumb 4 Thumb 5 Thumb 6 Thumb 7

Opis

„Prunnerjev križ“ je proti zahodu odprta kapelica. Strogo klasicistično zahodno fasado razčlenjujeta pilastra, na katerih leži arhitrav s trikotnim zatrepom. Polkrožni lok med pilastroma se odpira v notranjost kapelice. V globoki vdolbini sta slika frančiškanskega svetnika Antona Padovanskega, ki mu je kapelica posvečena in grb graditelja (prikazuje zajemalni vodnjak) s signaturo umetnika P. Haberla.
Zunanje stene krasijo številni rimski kamni in tudi zgodnjekrščanski kapiteli pilastrov. Tukaj najdemo tudi table z noticami iz lokalne kronike, npr. o obleganju Madžarov Gospe Svete l. 1482 (1480), notice o dveh naravnih katastrofah, o silnem potresu 4. decembra 1690 in o nadlogi kobilic l. 1693 ter notico o zrušenju farne cerkve sv. Egidija l. 1692 v Celovcu.

Prost dostop.

Legenda, zgodovina, pravljica

Donator kapelice sv. Antona Johannes Dominicus Prunner (1654–1719) je bil pisar deželnih stanov in se je v donatorjevem napisu iz leta 1692 označil kot cancellista archiducatus Carinthiae. Leta 1704 je postal adjunkt registrature in leta 1718 njen deželni adjunkt. Velja za najpomembnejšega koroškega raziskovalca starega veka v dobi baroka. Nastanek kapelice sv. Antona je povezan z njegovim raziskovalnim delom, ki je bilo pod močnim vplivom odkritja Virunuma, tistega antičnega mesta, ki so ga imeli za panonsko mesto »Sala«. Kakor mnogi drugi je Prunner skušal iz tega imena izpeljati ime za »Zollfeld« (Gosposvetsko polje). Svoje prepričanje je izrazil v verzu, ki ga je dal vklesati pod portretom rimskega nagrobnika otroškega groba. Nagrobnik najdemo na južni strani kapelice, verz pa se glasi: "Hier ist der Ort, wo Sala stand. Betritt' sie o Wand'rer!" (Tukaj je kraj, kjer je stala Sala. Stopi vanj, popotnik). S tem je Prunner na kraju rimskih razvalin ustanovil prvi prosto dostopen majhen rimski muzej, katerega zunanje stene členijo tri vertikalne vrste rimskih kamnov.

Nedvomno so kapelico namenoma postavili ob križišču na odprtem polju. Pot s severa je bila nekoč glavna cesta. Na vzhod vodi pot h gradovoma Töltschach in Meiselberg. V preteklosti so mimo Prunnerjevega križa prišli tudi romarji na štiri gore.

Upodobljeni motivi / napisi

V zatrepu in na arhitravu:
DEDICATVM OPUSCVLVM HOC DIVO ANTONIO PATROCINANTI QVAERENTIBVS AVXILIVM
(Ta majhna stavba je posvečena sv. Antoniju, ki obvaruje zatekajoče se po pomoč)

Na južni strani pod kamnito topovsko kroglo:
GLOBVS HIC AFFIXVS
EXPLOSVS EST AB HVNNORVM REGIS MATHIAE DVCE
NOMINE MAVBITSCH FRVSTRA SOLIVM OPPVGNANTE
ANNO MCCCCLXXXII
(Tukaj pritrjeno kroglo je izstrelil vodja madžarskega kralja Matije, z imenom Maubitsch, ki je leta 1482 zaman oblegal Gospo Sveto)

Pod portretom rimskega nagrobnika otroškega groba: HIC LOCUS EST UBI SALA STETIT PENETRARE VIATOR.
(To je kraj, kjer je nekoč stala Sala. Stopi vanj, popotnik)

Donatorjev napis pod sliko sv. Antona:
HANC CRUCEM
VIATORIBVS IN PIVM COMMODVM
ET IN MEMORIAM ANTIQVAE VRBIS SALAE AB
ATHILA PRIMO HVNNORVM REGE HOSTILI IMPETV
ANNO POST CHRISTVM NATVM CCCCCLI HIC
FVNDITVS DEVASTATAE POSTQVAM FLORVISSET ANNIS
DCCCXXIII
EX VETERVM MONVMENTIS ET LAPIDIBVS HOC
IN LOCO REPERTIS
HVC POSVIT
IOANNES DOMINICVS PRVNNER EX SINGVLARI
PIETATIS FERVORE ET VOTO
ARCHIDVCATVS CARINTHIAE CANCELLISTA
DEVOTVSQVE LOCI HVIVS INTEPRES
(Ta križ je popotnikom v nabožen poduk in spomnin na staro mesto Salo, ki jo je Attila, prvi obrski kralj, tukaj v sovražnem napadu leta 451 po Kristusovem rojstvu popolnoma uničil, potem ko je bila 823 let v razcvetu. Križ je postavil iz na tem mestu najdenih spomenikov in starih kamnov zaradi velikega navdušenja in spoštovanja ter po zaobljubi Johannes Dominicus Prunner, pisarniški uradnik nadvojvodine Koroške in vdani raziskovalec tega kraja)

Spominski plošči nadvojvodi Francu Jožefu Karlu
FRANZ IOS: CARL
K. K. PRINZ U: ERZHERZOG
V. ÖSTREICH
DER KUNST UND WISSENSCHAFT
HOHER VEREHRER

BESUCHTE AM 10. APRIL 1825
DIESEN KLASSISCHEN BODEN
VIRUNUMS
ZUR H÷CHSTEN FREUDE
DER TREUEN BEWOHNER
TB
(Franc Jožef Karl, avstrijski c.kr. princ in nadvojvoda, velik oboževalec umetnosti in znanosti je 10. aprila 1825 obiskal ta zgodovinski kraj)

Na vzhodni strani:
HAEC CRVX
ORTVM SVAE FVNDATIONIS SVMMIT
ANNO
POST INGENTEM TERRAE MOTVM, QVI QVARTA
DECEMBRIS ANNO MDCXC IN DIE SANCTAE BARBARAE
TREMENDE ACCIDIT
- 1692 -
IN QVO CLAGENFURTHI ECCLESIA PAROCCHIALIS SANCTI
AEGIDII VETVSTATE COLLAPSA FVNDITVS REIECTA ET
FVNDAMENTA TVRRIS NOVITER POSITA SVNT
ANNO EX POST MDCXCIII COPIOSVM
LOCVSTARVM GENVS CARINTHIAM ALIASQVE
PROVINCIAS INVASIT
(1692 – Ta križ so postavili v letu po silnem potresu, ki se je 4. decembra 1690, na dan sv. Barbare grozotno pripetil, (v letu) ko se je v Celovcu zaradi starosti zrušila farna cerkev sv. Egidija in ko so naredili nove fundamente za stolp. Leto navrh, 1693, je ogromen roj kobilic prišel nad Koroško in druge province)

Signatura umetnika: P. Haberl - Künstlersignatur von P. Haberl.

Občina

Maria Saal (Gospa Sveta)

Geografska določitev lege

Prunnerjev križ stoji nekaj kilometrov severno od Gospe Svete sredi zgodovinskega mesta Virunum. Med gostilno Fleissner (ob glavni cesti iz Celovca v Šentvid) in gospodarskimi poslopji vodi pot proti vzhodu. Po pribl. 400 m pot prečka pot s severa in na tem križišču je križ.

Čas nastanka

17. stol.

Umetnik / Umetnica

P. Haber (glej članek F. Glaserja pri povezavi „Raziskave“ na tej spletni strani

Lastnik / Varuh

K menjavi lastnikov glej članek F. Glaserja

Povezave k leksikonu