Krčilna kovačnica

Legenda, pravljica, zgodovina

Objekt stare kovačnice je bil zgrajen leta 1915 za potrebe vojaške industrije. V njem so izdelovali granate za avstrijsko mornarico. Po vojni so proizvodni program spremenili in leta 1925 začeli izdelovati podkve, leta 1926 pa vzmeti. V zadnjih letih so izdelovali odkovke.
Od leta 1994 je z občinskim odlokom zaščiten kot kulturni spomenik, v katerem nastaja muzej železarstva Koroške.

Viri: J. Šorn, Začetki industrije na Slovenskem. Maribor 1984; I. Mohorič, Industrializacija Mežiške doline. Maribor 1954; M. Kolar, Zgodovinski pregled koroškega železarstva. Koroški fužinar 1963, št. 11-12, str. 17-29; K. Oder, Občina Ravne na Koroškem. Ljubljana 1992; Marjan Kolar, 375 let jeklarstva na Ravnah. Ravne na Koroškem 1995; Gospodarstvo in tehniška dediščina Koroške. Katalog, Ravne na Koroškem 2000; Med železom in kulturo. Zbornik, Ravne na Koroškem 2007; Tri tisočletja železarstva na Slovenskem. Katalog, Ravne na Koroškem 2008; K. Oder, F. Čegovnik, M. Vošner, Varstvo pri delu v Železarni Ravne po drugi svetovni vojni. Ravne na Koroškem 2004.

Opis

Objekt je pritlična dvoranska zgradba, ki so jo pozneje dograjevali. Obodni zidovi so zidani iz opečnih zidakov. Konstrukcijske ojačitve se kot pilastri kažejo na glavni fasadi. Na južni strani je objekt dvignjen zaradi boljšega prezračevanja. Nad delom, kjer so nameščena kovaška ognjišča, je na nižjem delu streh še dodatna prezračevalna konstrukcija. V notranjosti prostora so v liniji razporejeni armiranobetonski stebri v razmaku 4.5 metra. Na njih in na pilastrih vzhodne notranje stene leži žerjavna proga.
Zunanjost objekta je skromna. Fasada je obložena z vidno opeko, ki jo členijo pilastri v enakomernem ritmu nosilne konstrukcije. Okna so velika, sestavljena. Fasade so zasnovane osnosimetrično, toda simetrijo motijo predvsem poznejše dozidave.