Marijino znamenje

Legenda, pravljica, zgodovina

Marijino znamenje je stalo pred Dominikanskim samostanom Marenberg. Mariji je bila namreč posvečena tudi samostanska cerkev. Po razpadu samostana v drugi polovici 18. stoletja so znamenje prenesli v središče Marenberga, v bližino trške hiše ali rotovža. Od tukaj pa konec 20. stoletja pred cerkev sv. Mihaela.
Eden od kipov znamenja je tudi kip Sigfrida Marenberškega, ki so ga dominikanke kot ustanovitelja samostana, častile kot svetnika. Po njegovi smrti je bil pokopan v samostanu, po ukinitvi samostana so posmrtne ostanke prenesli v župno cerkev. Od tukaj so ga leta 1811 prepeljali v muzej v Gradec, kjer se nahaja še danes.
Znamenje je po obliki zelo podobno kužnemu znamenju v Mariboru.

VIR: Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, številka 21, september 1995, str. 406; Mateja Jevšnik, Zgodovina župnije Radlje. Radlje ob Dravi, 2008, str. 73.

Opis

Marijino znamenje se nahaja v središču naselja, zahodno od cerkve sv. Mihaela.
Znamenje je sprva stalo pred samostanom dominikank, po ukinitvi samostana so ga prenesli v središče trga (pred sodišče), od leta 1979 stoji pred cerkvijo sv. Mihaela.
Baročno kamnito znamenje sestavlja širok podstavek z okroglim stebrom, na katerem je kip Marije z detetom, levo in desno stojita svetniški figuri. Levo in desno od podstavka sta še podstavka s svetniškima figurama (verjetno sv. Dominik - začetnik dominikanskega reda in Seifrid Marenberški - ustanovitelj samostana).
Kipa so nastali v začetku 18. stoletja, steber in podstavek pa sta iz konca 18. stoletja.
Znamenje je eno redkih ohranjenih znamenj z več kipi.
Po kompoziciji je podobno mariborskemu kužnemu znamenju. Kip je pripisan F. J. Straubu.