Vrelec / Vodnjak

Voda je med najdragocenejšimi dobrinami človeštva, zato je v vseh kulturah simbol življenja in predmet verskih kultov.

V vseh predelih Slovenije in avstrijske Koroške so vrelci in vodnjaki, ki jim prebivalstvo pripisuje zdravilno moč. Zdravilno vodo kislega studenca iz Preblaua, ki vsebuje natrij in hidrogenkarbonat, so npr. že v srednjem veku v zapečatenih lončenih vrčih pošiljali v frankovsko državo. Iz izvira pod kapelico puščavnice in zavetnice proti kugi, svete Rozalije na Hemini/Rozalski gori nad Globasnico v Podjuni, priteka desnosučna voda. Zdravilna voda Erazmovega studenca v Kolbnitzu menda pomaga pri neznosnih bolečinah v trebuhu in spominja na mučeništvo škofa Erazma iz Sirije. Znan izvir mineralne vode je Rimski vrelec v Kotljah, kjer so od konca 19. do srede 20. stoletja imeli kopeli in okrevališče za bolne na dihalih in prebavilih, kislo vodo so tudi stekleničili in jo prodajali.
Nad vrelci pogosto nastajajo molilnice, kapele ali cerkve. Stare kopeli in kopališča še danes spominjajo na zdravilišča, ki so dobivala vodo iz zdravilnih vrelcev.

Vodnjaki so kraj, ki izžareva veselje do življenja, zato so se pogosto razvili v shajališča in središča vaškega in mestnega življenja. Včasih vodnjaki spominjajo na dogodke in osebnosti, ki so ljudem zagotovili vodo, to dragoceno dobrino. Nekateri vodnjaki so tudi pomembne priče kulturne zgodovine dežele, kot je npr. vodnjak na Glavnem trgu v Brežah (Friesach). Mojstrski renesančni spomenik – izdelan je bil leta 1563 za notranje dvorišče gradu na Plešivcu – prikazuje na svojih reliefnih ploščah scene iz Ovidovih Metamorfoz.

Literatura:
Gustav Gugitz, Österreichs Gnadenstätten in Kult und Brauch. Ein topographisches Handbuch zur religiösen Volkskunde. 5 Bände Wien 1955–1958.
Jahrbuch der Diözese Gurk / Zbornik krške škofije, Faszination Wasser, Klagenfurt 2003.
Link: http://www.sagen.at
(Kärnten: Wasser, Heilquellen, Bäder und Brunnen im Volksglauben)

Podkategorije: