Login



Procesija

Procesije so religiozen ritual, ki ga poznajo mnoge religije. Na katoliškem podeželju so se uveljavile procesije na cvetno nedeljo, na praznik sv. Rešnjega telesa, ob žegnanjih na god cerkvenega patrona in kot prošnje procesije. Semkaj sodijo tudi križevi poti. Pogosto nosijo s procesijami »Kristusovo telo« in s cvetjem okrašene svetniške kipe in bandere. Spremljajo jih tudi godbe na pihala in cerkveni zbori. Procesija se ustavi in postane ob znamenjih in križih.

Temeljni tipi krščanskih procesij so se razvili od 4. stol. v mestnih liturgijah Jeruzalema, Konstantinopla in Rima.

Procesije kot praznovanja odrešenjskih dogodkov: V Jeruzalemu so v procesijah obiskali kraje, kjer so potekali najvažnejši biblijski dogodki in tam praznovali spominske sv. maše. Najpomembejše maše so potekale v rojstni votlini v Betlehemu na sveti večer ter v dvorani zadnje večerje, Golgoti in v grobnici v Jeruzalemu ob veliki noči. Križevi poti, procesije na cvetno nedeljo, češčenje križa na veliki petek, tudi krstna in vstajenska procesija o veliki noči imajo tu svoje korenine.

Procesije kot demonstracije vere: Liturgija (Stationsliturgie) v Konstantinoplu je imela drugo funkcijo. Služila je med drugim kot simbol krščanskega prevzema oblasti in kot demonstracija krščanske vere v prejšnjem poganskem mestu. Po načinu spadajo semkaj procesije na telovo (sv. Rešnje telo) in procesije ob žegnanju na god cerkvenega patrona.

Procesije za obrambo pred sovražnimi močmi in kot prošnja za rodovitnost in blagoslov: Iz Konstantinopla je iz 7. stoletja znana procesija ob obrambnem zidu za obrambo pred Obri, kjer so svečano nosili čudodelno Kristusovo sliko, ki je »ni naredila človeška roka« in globoko češčene Marijine ikone. Podobna procesija je znana iz Rima iz 8. stol. ob nevarnosti napadov Langobardov. Te vrste procesij so današnje prošnje procesije z blagoslovom polj, ki naj bi nas varovale pred naravnimi katastrofami. Izhajajo iz poganskih sprevodov med polji v antičnem Rimu.

Procesije kot funkcionalen element slavnostne službe božje: Opirajoč se na bizantinsko državno liturgijo po »Konstantinovem obratu« so se razvile v slavnostni liturgiji Jeruzalema in Konstantinopla štiri svečane procesije (s svečami in kadilom) kot del evharistije: vstopna procesija, evangelijska procesija, darovanjska procesija in obhajilna procesija. Procesija ob jesenskem zahvalnem dnevu (Erntedank) je razširjena kot zunajcerkvena darovanjska procesija.