Login



Ignacij Lojolski (31. julij)

Kot potomec visokega severnošpanskega plemstva se je rodil 31. marca 1491 na gradu Loyola. V deških letih je prišel kot paž na dvor kralja Ferdinanda Španskega. Postal je vojak in imel pred seboj bleščečo kariero, dokler ni bil pred Pamplono ranjen in bil primoran na dolgo zdravljenje v domačem gradu. Branje o Jezusovem življenju in prebiranje svetniških legend ga je vodilo v radikalno življensko spremembo: Odslej bo služil edinole Jezusu in se boril samo z duhovnim orožjem. Po bivanju v samostanu Montserrat, življenju v skoraj samomorilski, asketski samoti v Manresi, kjer je napisal svojo slavno knjižico o duhovnih vajah in po romanju v Jeruzalem je začel svoje študije. Vodile so ga čez Alcalo, Barcelono in Salamanco v Pariz. Tu je ustanovil s šestimi tovariši l. 1543 jezuitski red z geslom: »Ad majorem Dei gloriam« – vse v večjo čast božjo. Ko je Ignacij 31. julija 1556 umrl, je štel njegov red že 1000 članov in imel 100 ustanov.
Na Koroškem so jezuiti od konca 16. stoletja na več krajih razvijali intenzivno pastoralno in pedagoško dejavnost, med drugim v Millstattu, Celovcu, Dobrli vasi in na Otoku ob Vrbskem jezeru. Z njihovo pomočjo je štajerski škof Prenner izvajal protireformacijo in prepustil jezuitom današnjo celovško stolnico, ki so jo prej postavili protestantski deželni stanovi. Predvsem Milstatt je bil od l. 1598 pomemben center njihovega delovanja. L. 1773 so ga nepričakovano ukinili. Sredi 19. stoletja so prišli jezuiti spet v Celovec in Šentandraž v Labotski dolini, kjer še sedaj vodijo dom za duhovne vaje.
Sv. Ignacija upodabljajo v duhovniškem ornatu z Jezusovim monogramom, kako izganja hudiča, z zmajem ob njegovih nogah (simbol krivoverstva), s križcem, gledajočega v sonce.