Login



Kultni / Pravni spomenik

Kultni / Pravni spomenik

Pri kultnih in pravnih spomenikih gre za široko in znanstveno deloma še neraziskano področje kulturne zgodovine naše regije. Paleta sega od predrimskih kultnih oz. žrtvenih kamnov do številnih kamnitih dokumentov rimskega imperija, od ostankov srednjeveškega sodstva do historičnih mejnikov. Najprominentnejša pravnozgodovinska kamnita spomenika na Koroškem sta knežji kamen in vojvodski prestol.

O kultnih oz. žrtvenih kamnih imamo le malo zanesljivih znanstvenih raziskav. Najbolj znani primeri so žrtvenik na Šentdanijelski gori (Danielsberg), to je verjetno najstarejša kultna točka na Koroškem, nato žrtveni ali vražji kamen pri Ribnici/Reifnitz in triglavi kamen na Štalenski gori (Magdalensberg).

Obilica marmornatih dokumentov ponazarja življenje in kult rimskega časa, to so kamniti reliefi, table z napisi, kipci in nagrobniki, ki so jih po odredbi Jožefa II. pogosto namestili na zunanje cerkvene stene. Znameniti primeri so rimski voz na zunanji steni cerkve pri Gospe Sveti in dve reliefni plošči dionizičnega kulta na župnijski cerkvi v Althofnu.

Iz srednjega veka so na avstrijskem Koroškem ohranjene kamnite priče takratne liturgije in sodstva, npr. tritračna pletenina v St. Petru am Bichl in v Zweikirchnu deli karolinških kornih pregraj oz. amboni, beljaški sramotilni steber z reliefnimi prikazi nekaterih srednjeveških kazenskih ukrepov in kaznilna stolpa v Frauensteinu pri Šentvidu ob Glini (St. Veit an der Glan) in na Rebrci (Rechberg).

Zgodovinsko pomembni mejniki, denimo mejnik BV 1763 v Vožnici pri Vetrinju (Opferholz bei Viktring), so iz časa Marije Terezije ali pa so v Napoleonovem času označevali francosko-avstrijsko mejo na severnem Koroškem. Mejni kamen med deželo Koroško in Štajersko je v Murnhofu v Dravski dolini.

Foto: Mejnik Celovec (Norbert Cech 2008)