Login



Spravni križ

šteje med najstarejše oblike križa. Je znak uboja, ki ga je moral po spravni pogodbi (13. – 16. stol.) postaviti žrtvi morilec. S tem je bil morilec oproščen svetne sodbe in tudi svojci žrtve so morali opustiti pravico do krvnega maščevanja. Križ je moral biti postavljen po možnosti na mestu zločina ali v njegovi bližini. Spravni križ ni bil samo sramotno znamenje za storilca (storilec je moral zagotoviti tudi preskrbo svojcev umrlega), temveč je imel tudi za družino umrlega velik pomen: Mislili so namreč, da nenadno umrli ne uživajo duševnega blagra, ker jim je bila odvzeta zadnja ura s prejemom zakramentov. Vsak, ki je prišel mimo spravnega križa, je bil pozvan, da prosi za odrešitev »uboge duše« iz vic. Zaradi tega so postavljali spravne križe še dolgo po odpravi spravnih pogodb. Nadaljevanje običaja najdemo potem v spominskih križih (marterl).

Primeri:

Ni primerov!