Login



Batič Stojan

Stojan Batič, akademski kipar,rojen leta 1925 v Trbovljah. Njegove prve korake ustvarjanja lahko iščemo že v otroškem oblikovanju iz gline. Odločitev o izbiri kiparskega poklica je sprejel z vpisom na Akademijo za upodabljajoče umetnosti v Ljubljani leta 1945. Specializacijo iz kiparstva je opravil pod mentorstvom prof. Frančiška Smerduja leta 1951.
Batičev prvi spomenik Talec v Radohovi vasi je nastal že leta 1946. Po končanem študiju je v mali galeriji v Ljubljani pripravil prvo samostojno razstavo malih plastik v žgani glini.
Zmodeliral ali izklesal je obsežno portretno zbirko za zasebne naročnike in za javne postavitve doprsnih portretov slavnih Slovencev in narodnih herojev ter portrete za nagrobne spomenike.
Leta 1955 je prejel štipendijo za izpopolnjevanje v Parizu pri kiparju Ossipu Zadkin. Pri njem je hitro napredoval in si izoblikoval svojstven stil kiparjenja. Pod vplivom mnogih umetnikov, ki jih je v Parizu srečeval je nadaljeval svoje znanje v Sloveniji. Batič se je v Cankarjevem domu prvič predstavil leta 1993 s ciklom Slovenski miti in legende, nazadnje pa je tam razstavljal ob svoji 80-letnici (2005) z razstavo Itaka. V Mežiški dolini stoji več njegovih skulptur.

Batičevo kiparstvo pripada 20. stoletju, tradicionalni akademijski in vsebinsko novi socialistični realizem sta kratkotrajna, glavnina njegovega kiparstva je figuralna, stilizirana in razvejana po programu in formalno pestra. Batičeva zvestoba spomeniškemu kiparstvu NOB je vezala ikonografijo in estetiko njegovih del na širši figuralni del slovenskega kiparstva. Vse drugo je nastajalo v izključni odvisnosti od kiparja samega, iz njegovih nagnjen in osebne izkušnje.
Leta 1960 je prejel Prešernovo nagrado za kiparski ciklus Rudarji.

Vir: Čopič Špelca, Študija o umetniku, Stojan Batič, pregledna razstava, Ljubljana 1995, str. 17-27.
Wikipedija