Login



znamenje pomen

znamenje pomen

Znamenja nas na nekaj opozarjajo, spominjajo (v spomin na nekoga ali nekaj, na dogodke, zaobljube, prošnje za uslišanje, zahvale itd.), nakazuje stare poti, smeri, razpotja, mesta, kjer so stale cerkve ali so se zgodili čudeži itd. Starejša znamenja so postavili iz pravnega značaja; v primeru zločina. Kjer se je na kraju zgodila nesreča je v zadoščenje storilec kaznivega dejanja postavil znamenje. Če so si ljudje v srednjem veku postavili znamenje pretežno v spomin ali opomin na prestano življenjsko nesrečo, se je to v novem veku, pri nas šele z 17. stoletju, spremenilo. Na Slovenskem in s tem tudi na Koroškem je bilo v 19. stoletju, do leta 1950 postavljenih največ znamenj oziroma kapelic v zahvalo za uslišanje prošnje o ozdravljeni bolezni ali za srečno vrnitvi očeta/ sina iz vojne vihre.

Tipologija znamenj na slovenskem ozemlju se prepleta s tradicijo ljudskega izročila in mnogoličnostjo srednjeevropskega likovnega okvira, kar se kaže v elementih alpskega, panonskega ter sredozemskega likovnega izraza. Večinoma so znamenja in kapelice anonimne arhitekture oziroma umetnine, njihov avtor ni pomemben. Za natančnejši študij znamenj je tipološki pristop tisti, ki posamezne primere označi in razporedi med tipološke skupine. Zato se obračamo na tipologijo po monografiji Marjana Zadnikarju Slovenska znamenja, in tri osnovne skupine:
I. znamenja: kamnita ali zidana,
II. kapelice
III. znamenja različnih oblik