Login



Procesija za praznik sv. Rešnjega telesa (telovo)

To procesijo pozna samo rimsko-katoliška cerkev. Poteka na drugi četrtek po binkoštih kot praznično obhajanje velikega četrtka.

Po maši nese duhovnik v urejeni procesiji pod baldahinom v monštranci hostijo, »Kristusovo telo«, t.j. »najsvetejše« skozi naselje in med polji ter se ustavlja na štirih za to pripravljenih oltarnih postajah, poje evangelij in prošnje ter podeli »evharistični blagoslov«. Pogosto so postaje napravljene ob znamenjih ali obcestnih križih. Oltarje okrasijo z mladimi brezami. V nekaterih krajih, npr. v Zweikirchnu pri Liebenfelsu, naredijo otroci pred oltarji cvetne preproge z evharističnimi motivi in nosijo bandero, s cvetjem okrašene kipe in svetilke. Procesijo spremljata krajevna godba na pihala in cerkveni pevski zbor. Pogosto sodelujejo tudi prvoobhajanci v belih oblačilih.

Telovske procesije izhajajo iz videnja Julijane von Lüttich iz leta 1209. Teološko ozadje je teologija Spremenjenja (Transsubstantiation) iz 13. stoletja, po kateri je Kristus v posvečenem kruhu dejansko navzoč in naj bo češčen. Različni evharistični čudeži (Bolsena: Posvečena hostija krvavi) so okrepili evharistično pobožnost. Medtem ko je Luther odklanjal telovsko procesijo kot bogoskrunsko, je postala po tridentinskem koncilu (1645–1693) katoliška demonstracija moči in predmet medverskih prepirov (npr.: protestanti so gnojili polja na telovo, katoliki pa na veliki petek).