Login



Blagoslavljanje jedil

Rimsko-katoliški običaj, ki je na Štajerskem, Koroškem (Avstrija) in v Sloveniji zelo razširjen. Ob koncu postnega časa prinesejo jedi za velikonočni obed: gnjat, potico, jajca in hren v tako imenovanih »žegnanjskih košarah« z vezenimi prtički v cerkev, k znamenju ali obpotnemu križu, kjer jih s krajšim obredom blagoslovi duhovnik ali diakon, ali po novem tudi voditelj besednega bogoslužja.
Velikonočo blagoslavljanje jedil ali »žegen«, kot ga imenuje ljudstvo, izhaja iz prvotnega razstavljanja družinskega namiznega blagoslova na začetku hišnega velikonočnega obeda ob koncu velikonočnega praznovanja. Zaradi liturgičnega razvoja, je od srednjega veka, ko so prestavili velikonočno praznovanje na velikosobotno popoldne, blagoslavljanje jedil povezano z zunajliturgično »vstajenjsko igro« polagoma nadomestilo pravo praznovanje velike noči. Kljub reformi praznovanja velike noči sredi 20. stoletja je ostal »žegen« med ljudstvom osrednjega pomena.