Login



Ciril in Metod (5. julij)

Ciril in Metod (5. julij)

Krščanska apostola sta postavila temelje slovanki pismenosti. Brata Metod (prej Mihael, roj. okoli 815, umrl 885) in Ciril (prej Konstantin, roj. 826/827, umrl 869) sta bila grškega rodu, rojena v Solunu in tako vešča slovanskega jezika. Leta 863 sta na prošnjo moravskega kneza Rastislava po nalogu bizantinskega cesarja Mihaela III. odšla na Moravsko, da bi Slovane poučevala o veri v zanje razumljivem jeziku. Sestavila sta pisavo – glagolico in v slovanski jezik prevedla bogoslužne knjige. Zaradi hudih nasprotovanj bavarskih misijonarjev sta se morala napotiti na zagovor k papežu v Rim. Ustavila sta se spotoma tudi pri knezu Koclju v Panoniji. Leta 868 je papež Hadrijan II. potrdil slovanske knjige in bogoslužje. Metoda in nekaj učencev je posvetil v duhovnike, Ciril pa je postal menih v Rimu in kmalu umrl. Metod je bil 870 imenovan za nadškofa in apostolskega delegata za Panonijo in Moravsko, toda bavarski tekmeci so ga spravili v zapor in ga izpustili šele 873. Spet je nadaljeval svoje delo z učenci, ki so jih po Metodovi smrti spet preganjali in prepovedali slovansko bogoslužje. Učenci so se umaknili na bizantinsko območje, kjer so lahko oznanjali v ljudskem jeziku. Glagolica se je v starocerkvenoslovanskem bogoslužju v nakaterih delih Dalmacije in slovenske Istre ohranila prav do II. vatikanskega koncila, ki je končno uzakonil katoliško mašo v ljudskem jeziku povsod in za vse.

Lit.: Veliki splošni leksikon, DZS, Ljubljana 1998 – povzela Breda Vilhar

God svetih bratov Cirila in Metoda je 5. julija (ponekod, zlasti v neslovanskih deželah 14. februarja) po katoliškem koledarju oziroma 11. maja po pravoslavnem koledarju.
Papež Janez Pavel II. je leta 1980 Cirila in Metoda imenoval za sozavetnika Evrope.

Foto: Pliberk/Bleiburg, Glinikov križ, Ciril in Metod Uši Sereinig 2009