Login



Pokopališki svetilnik

je prosto stoječ slop ali steber. Njegova značilnost je odprt, tabernaklju podoben nastavek, v katerem gori »večna« luč za »verne duše«. Največ svetilnikov je iz obdobja od 13. do 17. stoletja (na Koroškem do konca 15. stol.). Postavljeni so na pokopališčih, ob pokopališčnih zidovih ali zunaj naselij na krajih, kjer so nekoč pokopavali za kugo umrle ali izvrševali smrtne obsodbe. Na Koroškem je znanih osem pokopaliških svetilnikov: v Kotmari vasi (najstarejši avstrijski), svetilnik v Globasnici, romansko-gotski v Hodišah in pokopališki svetilniki v Liedingu, Steuerbergu, pri Gospe Sveti in v Krki.