Login



Kalvarija

Kalvarije so na mestnem obrobju ali zunaj vasi na vzpetinah postavljeni križevi poti: Vrsta znamenj ali križev, v katerih so upodobljene postaje križevega pota, vodi na vrh, k večinoma mogočnemu prizoru križanja ali kalvarijski kapeli. Razvrstitev postaj križevega pota naj bi spominjala na topografske razmere v Sveti deželi, na morišče, ki je bilo po pričevanju evangelijev takrat zunaj mesta na vzpetini, imenovani hebrejsko Golgota, latinsko Kalvarija (kar pomeni lobanjo, op. prev.). Začetek križevih potov je ustvarilo v srednjem veku hrepenenje preprostega človeka, da bi se približal Jezusovemu trpljenju, in jeruzalemski liturgični običaj praznovanja Kristusove smrti in vstajenja s kratkim besednim bogoslužjem na krajih, kjer so se odigravali dogodki velikega tedna. S kalvarijami so v mislih obnavljali oba najsvetejša kraja Jeruzalema, Golgoto (mesto križanja) in »Anastasis« (Jezusovo grobno kapelo) ter postaje Jezusovega križevega pota. Postaje križevega pota so prvotno doma postavljali romarji, ki so se udeležili teh obredov v Jeruzalemu. Do leta 1785 so imeli samo frančiškani pravico postavljati križeve pote. V dobi razsvetljenstva (18. in 19. stol.) je bil ta religiozni običaj prepovedan, toda med ljudstvom je bil tako zakoreninjen, da so ga 1837 spet uradno dovolili. Leta 1871 je bila končno odpravljena cerkvena omejitev, to je privedlo do razcveta novih kalvarij. Aktualnost kalvarij v našem času potrjuje za Koroško sodoben križev pot na Kamnu v Podjuni. Kapele so oblikovali sodobni umetniki od Jožefa Stefana do Kiki Kogelnik.