Spomenik Prežihov Voranc

Opis

Na Preškem vrhu v neposredni bližini Prežihove bajte, stoji na betonskem podstavku bronasti kip Prežihovega Voranca, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, ki ga je izdelal leta 1979, ob odprtju spominskega muzeja slovenskemu pisatelju Lovru Kuharju s psevdonimom Prežihov Voranc (1893-1950).

Legenda, zgodovina, pravljica

Pisatelja Lovra Kuharja s psevdonimom Prežihov Voranc (1893-1950)uvrščajo med predstavnike socialnega realizma. Večino del je napisal v zaporu, ko je bil zaprt zaradi političnega delovanja v okviru Komunistične partije. Bolj znana njegova dela so romani: Boj na požiralniku (1935), Požganica (1939), Jamnica (1945) in Doberdob (1940). Med najbolj znanimi deli sta zbirka novel Samorastniki (1940) in črtice Solzice (1949). Po Vorančevih literarnih predlogah so nastale televizijske igre, filmski scenariji, gledališke igre, prizori in priredbe za oder ter radijske igre.
Po letu 1980 so nekatere njegove romane in pripovedi prevedli v nemški jezik.

Stojan Batič je eden vidnejših sodobnih kiparjev, ki ga je zgodaj privlačilo izdelovanje malih plastik, pozneje pa se je uveljavil tudi z ustvarjanjem javnih spomenikov. V njegovem obsežnem ustvarjalnem opusu imajo osrednje mesto človeški liki, figure, ki jim je dal podobo v bronu, kamnu, lignitu, žgani glini in terakoti.
V desetletjih ustvarjanja je oplemenitil tudi pokrajino Mežiške doline s številnimi spomeniškimi figuralnimi plastikami, ki sovpadajo s pokrajino in so del vsakdanjega življenja.

Viri: Prežihova bajta. Spominski muzej Prežihovega Voranca 1979-1999. Stalna zbirka Koroškega muzeja Ravne. Ravne na Koroškem 1999; Stojan Batič in njegova dela na Koroškem : ob razstavi Evropske legende. Ravne na Koroškem : Koroški muzej, 2000.