Login



Cerkev sv. Marjete

Foto: Vinko Skitek 2010

Cerkev sv. Marjete v Kotljah.

Cerkev sv. Marjete - Slika 2

Foto: Vinko Skitek 2010

Dekorativna poslikava- šivi- na robovih sten na cerkvi sv. Marjete v Kotljah.

Cerkev sv. Marjete - Slika 3

Foto: Tomo Jeseničnik 2002

Glavni oltar

Cerkev sv. Marjete - Slika 4

Foto: Tomo Jeseničnik 2002

Prižnica, delo kiparja Franca Bernekerja

Cerkev sv. Marjete - Slika 5
Thumb 3 Thumb 4 Thumb 5

Opis

Župnijska cerkev sv. Marjete je še danes obkrožena s taborskim obzidjem, ki je bilo postavljeno v obrambne namene ob vpadu Turkov v 15. stoletju in so ga v 19. stoletju znižali na sedanjo višino. Srednjeveška je tudi arhitekturna zasnova cerkve, ki je enoladijska, z na zahodu dodano vhodno lopo, od ladje nižji in ožji kratki kor na vzhodni strani pa je 3/8 zaključen.
Na ladjo cerkve je na severu prislonjen nečlenjen zvonik, na severu pa je ob prezbiterij postavljena pravokotna zakristija. Na južno stran cerkve je prislonjena poligonalna kapela s stolpičem.

Legenda, zgodovina, pravljica

Cerkev, ki se prvič omenja leta 1367, je obdana s pokopališčem. Bila je večkrat prezidana in ima obliko iz 18. stoletja. Fasade, tudi zvonikova, so poslikane z dekorativno poslikavo. V cerkvi je baročna oprema J. J. Mersija in prižnica, ki je delo kiparja Franca Bernekerja.

V arhivskih virih so precej skromni in nejasni podatki o času nastanka župnijske cerkve. Kotlje so po arhivskih virih v 14. stoletju spadale v šmartinsko pražupnijo oz. pod oglejskega patriarha in v savinjski arhidiakonat.
V celovškem glasilu Kres iz leta 1882 je Davorin Trstenjak, napisal članek Ustanovitev cerkve v Kotljah l. 1367, vendar se ne ve ali gre za gradnjo kotuljske cerkve ali gradnjo sv. Neže na Vrheh. Tako je cerkev v Kotljah dejansko izpričana šele v 16. stoletju, v vizitacijskih zapisnikih savinjskega arhidiakona leta 1592/96.

LEGENDA O NASTANKU CERKVE:
V ustnem izročilu na Koroškem se je ohranila pripovedka, ki pravi, da sta pred davnimi časi sv. Marjeta in sv. Ožbolt skupaj potovala po Koroški in iskala cerkev, v kateri sta bila določena za patrona. Sv. Marjeta je bila določena za cerkev v Črni, sv. Ožbolt pa za cerkev v Kotljah. Toda pri Kotljah je Marjeto pičila kača in je morala ostati, Ožbolt pa je odpotoval naprej v črno in postal patron črnjanske cerkve.

Vir: Simona Javornik, Likovna dediščina cerkva Mežiške doline, katalog, Ravne na Koroškem, 2002, str. 20-24; Vinko Möderndorfer, Koroške narodne pripovedke, Celje, 2000.

Upodobljeni motivi / napisi

Dekorativna poslikava na robovih sten- šivi.

Občina

Ravne na Koroškem

Evidenčna številka dediščine

EŠD 3076

Geografska določitev lege

Stoji sredi naselja Kotlje ob cesti proti Šrotneku.

Čas nastanka

1367, sredina 18. stoletja

Umetnik / Umetnica

Franc Berneker, kipar; Janez Jurij Mersij, kipar in rezbar.

Lastnik / Varuh

Župnija Kotlje

Povezave k leksikonu