Štoparjev most

Opis

"Kamnit most, dolg 150 – 200 m, sloni na štirih nosilnih stebrih, visokih približno 40 metrov, je izjemen tehniški spomenik na Koroškem in eden najlepših železniških viaduktov na Slovenskem. Njegova posebnost je v tem, da je grajen v ovinek, ki se rahlo vzpenja."

Legenda, zgodovina, pravljica

Most so začeli graditi leta 1857. Januarja so ustanovili delniško družb, ki je prevzela gradnjo mostu in z deli pričela že v istem letu ter ga dogradili leta 1863. Predsednik družbe je bil pliberški grof Georg Thurn Valsassina. Zaradi zelo razgibanega terena so morali na progi Maribor-Celovec zgraditi večje in manjše viadukte in tunele. Za gradnjo omenjenih objektov in tudi za Štoparjev most so lomili in klesali kamen na Volinjaku nad Lešami. Po odprtju proge je nastalo veliko neurje, ki je na posameznih delih uničilo progo.
Še danes je živa resnična anekdota. Arhitekt, ki je zasnoval ta veliki objekt, se je menda tik preden je preko mostu zapeljal prvi vlak, vrgel z njegovega vrha v globino. Bal se je namreč, da most ne bo vzdržal, saj se je pogreznil za nekaj centimetrov. Vendar stoji še danes. Tudi med drugo vojno so nanj že namestili mine, a ga niso razstrelili. Pravijo, da ima v sebi čarobno moč, saj je v njegovih temeljih zakopanih na ducate trupel.

Viri: Po poteh koroške kulturne dediščine Občine Prevalje in Mestne občine Pliberk = Auf den Wegen des Kärntner Kulturerbes in der Gemeinde Prevalje und der Stadtgemeinde Bleiburg. Prevalje 2006; Gospodarstvo in tehniška dediščina Koroške. Katalog, Koroški muzej, Ravne na Koroškem, 2000; Železniški predori v Sloveniji.V: Tiri in čas . Ljubljana 1996, str.70-71; F. Sušnik, 100 let koroške železnice. Koroški fužinar, 1963, št. 4-5: I. Mohorič, Industrializacija Mežiške doline. Maribor 1954, str. 251-265; M. Šipek, Šentanel, moje življenje. Ljubljana 1979; A. Rustja, Železniške proge v koroški regiji. Koroški fužinar, 1999, št. 1, str.29-30.