Križ na Kronski gori

Opis

Velik lesen križ s korpusom Križanega je pritrjen na pročelje cerve sv. Petra na Kronski gori, tako da je obrnjen proti pokopališču. Križ pokriva polkrožna oz. bolj v obliki črke V oblikovana kovinska streha.

Legenda, zgodovina, pravljica

Kdaj je bil križ postavljen na to mesto ni povsemn razjasnjeno. Vsekakor je njegova zgodovina povezana z zgodovino cerkve in z izgradnjo pokopališča. Iz cerkvene kronike je razbrati, da so leta 1891 podrli staro in dotrajano obzidje in zgradili nov pokopališki zid, z delom so pomagali farani, stroške je pokrila cerkev. Leto dni pozneje so leseno mrtvašnico nadomestili z zidano. Najnujnejši les so dobili v cerkvenem gozdu, ostale stroške je pokrila občina. Na istem mestu so v devetdesetih letih 20. stoletja zgradili novo mrliško vežico, ki stoji na drugi strani pokopališča, nasproti križa.
Z vrha Kronske gore nas vse do stikališča treh dolin - Mislinjske, Mežiške in Dravske - pozdravlja impozantna romarska cerkev iz srede 18. stoletja. Sem so prišli že nešteti romarji, ki so si želeli pred spokornimi svetniki očistiti vest in so molili za srečno zadnjo uro, za zaščito pred boleznijo in za imetje; prosili so za žetveni blagoslov in obvarovanje polja pred nevihtami.
Nastanek cerkve sv. Petra je povezan z legendo, ki pravi, da se je kmetu Korovniku v sanjah prikazal sv. Peter ter mu pokazal, kje mora biti zgrajena cerkev. Ker se je Korovnik bal, da mu ljudje ne bodo verjeli, mu je sv. Peter v tolažbo napovedal poseben dogodek. O naročilu je kmet obvestil nadžupnika Šrekingerja (Schroekingerja). Ta mu ni verjel in v njegov kozolec je treščila strela. Po tem dogodku se je nadžupnik odločil za gradnjo cerkve.
Načrt cerkve in verjetno tudi župnišča so pripisovali mariborskemu arhitektu Johanesu Fuksu (Johannesu Fuchsu), v novejši literaturi pa bolj pogosto zasledimo kot možnega graditelja Jožefa Hoferja.
Posebne zasluge za graditev ima nadžupnik Jožef Šrekinger iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. Letnice nad vhodnimi vrati, 1725–1750, pričajo o tem, da je gradnja cerkve trajala četrt stoletja. V farski kroniki je navedeno, da so zgradbeno listino 11. decembra 1739 podpisali prijorka radeljskega samostana Marija Alojzija, podprijorka Marija Ludovika in Josef Inri Schrekinger iz Neuenburga, cesarsko kraljevi nadžupnik v Šmartnu pri Slovenj Gradcu. Cerkev je bila posvečena leta 1750.
Notranjščina cerkve je enostavna, izrazito svetla in oblikovana v skladu s fasado. Ob vstopu nas prijetno preseneti prostorno obokana dvorana s prezbiterijem, ki razpolaga z bogastvom svetlobe in ima poleg glavnega še štiri stranske oltarje, prislonjene na bok cerkvene ladje. Izbor svetnikov, katerim so posvečeni oltarji, je prilagojen spokorniški bratovščini, ustanovljeni leta 1744. Notranjost tako dopolnjujejo lahki in zračni oltarji, ki jih je s slikami opremil slovenjgraški mojster Janez Andrej Strauss med leti 1744 in 1758. Kot bistvena, z arhitekturo povezana struktura, pa učinkujeta dva trakasto in mrežasto oblikovana stranska oltarna nastavka. Barok je na Kronski gori zaživel kot rafiniran povzetek sočasnih pogledov na arhitekturo in kot sinteza razmišljanj takratnega človeka o povezavi med arhitekturo in naravnim okoljem.
Po navedbah umetnostne zgodovinarke Štefke Cobelj je načrt za ureditev glavnega oltarja izdelal Šrekinger. Leta 1758 je umrl in oltar je ostal nedokončan vse do konca 18. stoletja, ko ga je izdelal neznan rezbar. Glavni kip velikega oltarja je sv. Peter spokornik, levo in desno ob njem stojijo kipi apostolov: Simona, Andreja, Matije in Tomaža. Na oltarju so shranjene relikvije sv. Petra in sv. Valentina.
Med štirimi stranskimi oltarji je najstarejši prvi južni oltar s sliko sv. Valentina, škofa in duhovnika. Nadalje so oltarji posvečeni sv. Križu, sv. Magdaleni in sv. Dizmu. Izbor svetnikov je prilagojen spokorniški bratovščini. Pri opremljanju notranjosti cerkve so sodelovali različni mojstri tistega časa, pasarji, zlatarji, zvonarji, orglarji itd. Med zlatarji je omenjen mariborski zlatar Jožef Anton Zeckl (Cekl), ki je zelo verjetno v Maribor prišel z Dunaja. Zanj je znano, da je izdelal več predmetov za zagrebško katedralo, za cerkvi sv. Katarine in sv. Marka v Zagrebu. Oltarni svečniki v cerkvi sv. Petra so delo slovenjgraške pasarske delavnice.
V cerkvi je delovala spokorniška bratovščina sv. Petra in kot kaže je cerkev rabila v kultne namene še pred dograditvijo. Za to je obstajal začasni oltar spokornega sv. Petra z milostno podobo manjših dimenzij, posvečeno sv. Petru, ki ga obdajajo priprošnjiki v sili. Velike slike sv. Petra nikoli ni bilo, zato je na velikem oltarju dobila najvidnejše mesto prvotna slika.
Ob sliki Spokorni sv. Peter s Priprošnjiki v sili, naslikana okrog leta 1744, so še slike: Sveti Valentin škof in sveti Valentin duhovnik (nastala okrog leta 1747), Križanje (1758), Sveta Magdalena (1758) in Sveti Dizma (1758).
Pod zaščito sv. Petra je tukaj delovala bratovščina sv. Petra spokornika. 18. decembra 1761 je papež Klement XIII opatijo sv. Petra na Kronski gori od višje župnije sv. Martina pri Slovenj Gradcu prestavil na prošnjo celjskega župnika in arhidijakona Martina Jožefa Sumpichlerja v Celje k mestni župni cerkvi sv. Danijela. Matična knjiga te bratovščine je bila poslana v kn. škofijski muzej v Maribor.
1.aprila 1891 je bila kuracija sv. Peter na Kronski gori povzdignjena v župnijo.
Med pomembnimi prazniki je prav gotovo lepa nedelja, žegnanje, na nedeljo blizu 29. junija, ko je god sv. Petra. Takrat se oglasijo cerkveni zvonovi in orgle. Prvi zvonovi so zvonili že v drugi polovici 18. stoletja. Po požaru leta 1873 so dobili nove. Januarja leta 1917 je vojaška uprava za vojaške namene odvzela dva zvonova. Veliki je tehtal 1600 kg. Vlit je bil v Dunajskem Novem Mestu leta 1874, prav tako mali zvon, ki je tehtal 530 kg. Leta 1924 so blagoslovili dva nova bronasta zvonova. Vse tri bronaste zvonove so leta 1943 pobrali Nemci. Po vojni so zvonili z manjšimi in od leta 1999, ko so kupili dva nova, tista, ki sta najprej veličastno naznanila prihod svetega očeta v Maribor, nato pa zapela slavo velikemu škofu, svetniku, Antonu Martinu Slomšku, pojejo od večjega do manjšega v D, F, A in H tonu.

O romarski cerkvi sv. Peter na Kronski gori je napisal pesem pohorski pevec in pesnik Jurij Vodovnik (1791-1858):
"Svet Peter tam blizu Koroškega je,
Ta cerkev najlepša čez druge je vse,
Dva turna tam kažeta, da je svetnik
Svet Peter apostel res On bil velik.
Od graške in šmarške (sv. Martina) doline.«

Vir: Župnijska kronika; Dom in svet. Ljubljana 1895; Štefka Cobelj, Baročni slikarji Straussi. Maribor 1967; Sergej Vrišer, Baročno kiparstvo na Slovenskem Štajerskem. Maribor 1963; Ivan Sedej, Sto najlepših cerkva na Slovenskem. Ljubljana 1996; Marjetica Simoniti, O zlatarski in pasarski obrti v Slovenj Gradcu. Slovenj Gradec in Mislinjska dolina. Slovenj Gradec 1995, str. 315-335; Karla Oder, Cerkev svetega Petra na Kronski gori. Zvonovi na Kronski gori. Otiški vrh 1999; Danica in Karel Proje (2010).