Gestapovski zapori

Opis

Ohranjene zaporniške celice in granitni obelisk z grobnico padlih med NOB ter spominska plošča iz leta 1958.

Legenda, zgodovina, pravljica

Od jeseni leta 1942 in vse do konca nemške kapitulacije je bil v prostorih sedanje občinske zgradbe v Dravogradu gestapovski center, kjer so izvajali nacistično nasilje. V kletnih prostorih so bili prvotno štirje jetniški prostori, leta 1944 pa so dogradili še petega. Na železnih vratih so ohranjeni napisi: 1. Zelle, 2. Zelle, 3. Zelle, 4. in 5. Zelle. Slednja je bila najstrašnejša, zato so jo imenovali »celica smrti«. V njej je bilo temno (brez oken), ob nalivih dežja je vdirala v prostor voda in bil je mraz.
V 1., 2. in 3. celici so ohranjeni nekateri podpisi, želje in druge izpovedi, ki so jih jetniki pisali po stenah z nohti ali šiljastimi predmeti. Med zapisi najdemo tudi cirilico, kar je dokaz, da so bili jetniki tudi ujetniki iz Rusije in to tisti, ki so pomagali graditi hidroelektrarno na Dravi.
Najhuje se je razbesnelo gestapovsko gnezdo v Dravogradu leta 1943. Njegovi kremplji so objeli vso Mislinjsko, Laboško, Mežiško dolino in Podjuno.
Ob osrednjem spomeniku NOB in na spominski plošči nad gestapovsko grobnico je navedeno, da tu počivajo ostanki 17 koroških borcev iz leta 1919 in 1920 ter 42 borcev, talcev in mučenikov NOB v letih 1941 do 1945. Njihovi posmrtni ostanki so prenesli s pokopališča Dravograd in z bojišč v Podklancu, z morišč v črneškem gozdu, v Dularjevem lesu ter iz vrta gestapovske mučilnice Dravograd.

Vir: Ludvik Pušnik, Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd. Dravograd, 2008, str. 41-43; Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo v našem kraj. Raziskovalna naloga zgodovinskega krožka OŠ Neznanih talcev Dravograd, Danijela Berglez-Sušek. Dravograd, 1993, str. 41-42.