Login



Spominska plošča na domu borcev v Šentjanžu

Foto: Andreja Šipek 2010

Spominska plošča na Domu borcev v Šentjanžu.

Spominska plošča na domu borcev v Šentjanžu - Slika 1

Foto: Andreja Šipek 2010

Dom borcev

Spominska plošča na domu borcev v Šentjanžu - Slika 2
Thumb 1 Thumb 2

Opis

Spomenik je v bistvu celotna stavba Doma borcev. Je dvonadstropna, zidana stavba. Na levi strani fasade je postavljena pravokotna marmornata spominska plošča s posvetilnim napisom.

Legenda, zgodovina, pravljica

Šentjanž skupaj z Bukovsko vasjo, Selovcem in Otiškim Vrhom je brez dvoma tisto področje v občini Dravograd, kjer je bilo NOB najbolj razvito. Velik spomenik v obliki Doma borcev v Šentjanžu spominja na velike domoljubne dogodke, ki so se dogajali v Šentjanžu in okolici že od leta 1942 dalje. Tega leta je krajan Franci Dular odšel v partizane k I. Pohorskemu bataljonu, a je žal padel že 27. novembra leta 1942 na Lepenarci nad Ribnico na Pohorju. Organizacija ZZB Šentjanž je meseca julija 1969 opravila prenos njegovih posmrtnih ostankov na domače pokopališče v Šentjanžu.
Pokojno Časovo, domačinko iz Šentjanža in nato trgovko v Šoštanju, so gestapovci že 1. septembra leta 1941 zaprli v celjski Stari pisker in jo izgnali iz Šoštanja. Leta 1942 so jo ponovno zaprli v Celju in leta 1945 v Celovcu celo obsodili na smrt. Le po srečnem naključju obsodba ni bila izvršena.
Spodnja Mislinjska dolina se je jela hitro navezovati na koroške hribe in Pohorje. Kar tri železniške postaje od Otiškega Vrha do Jederti so izkrcavale ljudi, ki so skozi ta predel iskali in našli pot v partizane.
V sosednjih Pamečah so 11. julija leta 1944 med 12 talci ustrelili tudi zelo zavednega krajana Ivana Vrhnjaka iz Bukovske vasi, očeta sedmih otrok, od katerih sta bila dva sinova v partizanih. Istega dne so prisilno izselili z območja Šentjanža najbolj zavedne in ugledne družine in to Bartove, Vrhnjakove, Štanglove, Krpačeve in Jamnikove. Že med transportom v neznano so nasilno ločili otroke od staršev, kar je za žrtve pomenilo višek duševnih bolečin in odpovedi.
Člani ZZB Šentjanž so leta 1953 svečano sprejeli 11. julija za datum krajevnega praznika. Prebivalci Šentjanža so se istočasno odločili, da v spomin na 11. julij postavijo v kraju spomenik z imenom Dom borcev. Zamisel je pod vodstvom predsednika ZZB Šentjanž tovariša Franca Bart in tajnika ZZB Franca Marzel - Severja postala resničnost. Leta 1956 so spomenik slovesno odprli. Dom borcev z lepo in veliko kulturno dvorano hkrati služi tudi za prirejanje kulturnih prireditev in drugih družbenih dejavnosti.

Vir:Ludvik Pušnik, Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd. Dravograd, 2008, str. 23-25.

Upodobljeni motivi / napisi

Napis na plošči:
NIKOMUR HLAPCI VEČ NIKOLI: RODOVOM POZNIM TO JE SPOROČILO NAPISANO S KRVJO.
BART JOŽE- TILEN, ČAS IVAN- IZIDOR, ČAS JOŽE- PEPČEK, LUŽNIK RAJKO, GOLOGRANC SIMON IZ ŠENTJANA, GRUBER JOŽE, JEHART JOŽE, MULEJ KAREL, VRHNJAK NIKO IZ BUKOVSKE VESI, FERAČIČ MARTIN, KRAUTBERGER IVAN, KUREJ FERDO, NAVRŠNIK IVAN Z OTIŠKEGA VRHA, GRILC JOŽE, GRUBER FRANC, JAMNIK IVAN, OVČAR IVAN Z ZELOVCA, SLEMNIK ANTON Z VRH, PEPEVNIK RUDOLF, REPAS MAKS Z GMAJNE, VRHNJAK IVAN IZ BUKOVSKE VESI, AREH TEREZIJA, AREH JOŽE, AREH STANKO, FERAČIČ FRANC, HARTMAN SIMON, JAMNIK VINKO, KRIŽAN FRANC, PREGLAV FRANC, VRHOVNIK PETER Z OTIŠKEGA VRHA, RAČNIK FRANC Z GMAJNE, KOLAR MARTIN, PETRIČ FRANC Z ZELOVCA.
ZVEZA BORCEV NARODONOOSVOBODILNE BORBE
1941- 1945
V ŠENTJANU 12. AVGUST 1956

Občina

Dravograd

Geografska določitev lege

Dom borcev stoji v centru Šentjanža pri Dravogradu.

Čas nastanka

12. 8. 1956

Umetnik / Umetnica

ZZB Šentjanž

Lastnik / Varuh

ZZB Šentjanž

Povezave k leksikonu