Login



Jama Huda luknja

Foto: http://kraji.eu/slovenija/huda_luknja/photos/slo, 13.7.2012 2012

Vhod v jamo Huda Luknja

Jama Huda luknja - Slika 1

Foto: http://kraji.eu/slovenija/huda_luknja/photos/slo, 13.7.2012 2012

Jama Huda Luknja

Jama Huda luknja - Slika 2

Foto: http://kraji.eu/slovenija/huda_luknja/photos/slo, 13.7.2012 2012

Naravni most ob jami Huda Luknja

Jama Huda luknja - Slika 3
Thumb 1 Thumb 2 Thumb 3

Opis

Huda Luknja je ena najstarejših turistično urejenih jam v Sloveniji, saj je bila za obiskovalce odprta že leta 1895. Turiste, romarje in raziskovalce privablja še danes, saj skriva v svoji notranjosti in okolici vrsto izrednih posebnosti. Dolžina do sedaj raziskane jame je preko 2300 m, nekateri pokazatelji pa dajo slutiti še na bistveno večje dimenzije jamskega sistema. Vsi rovi Hude luknje so zasnovani ob prelomih v vzhodno - zahodni in jugovzhodno - severozahodni smeri. Med kraškimi pojavi je najbolj zanimivo ponikanje potoka Ponikve v ponore pod Koprivnikarjevo kmetijo v nadmorski višini okoli 580 m. Potok izgine v skalne ponore in steče podzemno proti vzhodu v sotesko Pake. Ta podzemeljski tok Ponikve vidimo v skalnatem vodnem rovu Hude luknje, kjer lahko sledimo vodnemu toku navzgor približno 360 m do pritočnega sifona. Če bi mogli, bi skozi potopljeni rov lahko prišli prav do že omenjenih ponorov površinske Ponikve. Na to, da teče po jami zares podzemeljska Ponikva, nas opozarjajo ilovica, pesek in prod, ki jih prinaša s površja.

Legenda, zgodovina, pravljica

Južno od Gornjega Doliča preide široka dolina Pake v kilometer dolgo, slikovito sotesko Hude luknje. Soteska deli srednje visok apnenčast hrbet v vzhodni del, katerega najvišji vrh je Pečovnik, in zahodni del, kjer ima najvišji med tremi vrhovi Tisnika 786 m nadmorske višine. Območje Tisnika je kraški svet v malem. Skalno pobočje nad sotesko je razčlenjeno s številnimi kraškimi zajedami, iz redkega gozda štrlijo grebeni, ostenja in posamezne skale korozijsko razjedenega apnenca, pod nekaterimi skalnimi stenami so vhodi v krajše vodoravne in poševne jame. S širokim vhodom prav na dnu in na koncu soteske se odpira kraška jama Huda luknja. Zakraselo je vse strmo zahodno pobočje Tisnika, o zakraseli notranjosti apnenčastega Tisnika pa priča predvsem potok Ponikve, ki pod Šentvidom ponikne v skalne ponore in se pojavi kot kraški izvir iz jame Huda luknja ter se izliva v Pako. Skupno poznamo v krasu Tisnika več kot 20 dostopnih kraških votlin.

V jami Huda luknja se na levi strani nad Prpičevim previsom, v višini okoli 25 m, odpre čudovit Medvedji rov, ki pa je obiskovalcem težje dostopen. Rov je dolg okoli 800 m in izredno prostoren; v njem so med izredno lepimi kapniškimi oblikami naplavljeni kupi kosti jamskega medveda.
Na dnu soteske Hude luknje so ugodni temperaturni in vlažnostni pogoji za uspevanje alpskih rastlin. V skalnih razpokah lahko med drugim najdemo tudi dvocvetno vijolico (Viola biflora), marjetičastolistno nebino (Aster bellidiastrum), skorjasti kamnokreč (Saxifraga crustata), skale pa obrašča planinski srobot (Clematis alpina).
Na višjih nedostopnih skalnih policah uspeva lepi jeglič (Primula auricula), medtem ko so skalna pobočja prekrita s pisano vilovino (Sesleria varia).
Kot botanično osebnost velja omeniti trilistno valdštajnijo (Waldsteinia ternata subsp. Trifolira), ki uspeva na manjši površini na dnu soteske Hude luknje. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije je uvrščena v kategorijo redkih vrst.

Vir: http://www.speleos-siga.org/huda%20luknja/HUDA% 20 LUKNJA%20narava.htm in
http://www.velenje.si/3536, 13. 7. 2012.

Občina

Mislinja

Evidenčna številka dediščine

EŠD 7956

Geografska določitev lege

Završe, soteska Huda Luknja

Lastnik / Varuh

Koroško šaleški jamarski klub "SPELEOS-SIGA" Velenje, Občina Mislinja

Povezave k leksikonu