Tablica ob »Rennstiegale«

Opis

Tablica je obešena na drevo ob stari gozdni poti, ki vodi v Krko. Marijino sliko (umetniški tisk) ščiti pred dežjem lesena strešica in steklo.
Javno dostopna.

Legenda, zgodovina, pravljica

V Piswegu, pri p. d. Heilinge, so nekoč imeli hlapca Ferdinda, ki je nekega večera nesel perilo k Lugermannu. Na povratku je zagledal tam, kjer je danes »Rennstiegale«, klečati neko žensko. Prijel jo je in vprašal, kaj tu dela? Pri njegovem dotiku je ženski odpadla glava in se odkotalila. Hlapec je gledal za njo in opazil, da je naenkrat dobila rogove in velike oči. Prestrašen jo je ucvrl domov. Naslednji dan je povedal domačim, da sploh ne ve, kako je prišel domov. Zato pravijo še danes kraju, kjer je klečala tista ženska »Rennstiegale« in v spomin na ta dogodek so obesilo tablico.

V Gwadnitzu so otrokom pripovedovali še naslednjo zgodbo:
Nekoč se je nek hlapec ponoči vračal od vasovanja domov. Mimogrede naleti na vraga, ki ga ni hotel spustiti naprej in mu reče: »Noč pripada meni in dan tebi!« Hlapec se ojunači in odvrne: »Noč pripada tebi in dan pripada tebi, ampak pot pa mora biti za vse prosta!« Vragu da krepko klofuto, da se odkotali. Od tedaj se je pri »Rennstiegale« vedno slišalo čudne zvoke, dokler niso obesili te tablice na drevo.

Sicer pa se med prebivalstvom pripoveduje, da je to znamenje v spomin na smrtno ponesrečenega voznika.

(Stiegale je nemški narečni izraz za prehod v ograjah pašnikov. Rennen = teči, dirjati.)