Login



Šumahova frnača

Foto: Vinko Skitek 2009

Šumahova frnača

Šumahova frnača - Slika 1

Opis

Šumahova frnača je stavba kvadratne oblike z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom. Ima leseno s »šitlni« pokrito dvokapno streho.

Legenda, zgodovina, pravljica

Pod kaščo v bližini čebelnjaka je frnača, sušilnica lanu in sadja. Že dolgo časa ni več v uporabi. Z opuščanjem pridelave lanu je frnača izgubljala svoj pomen. Domači otroci so jo uporabljali kot igralnico. Tako so frnači nehote dali novo namebnost, ki jo je obvarovala pred propadom.
Teritev je bilo na kmetiji v jesenskem času skupno delo, ki so ga opravljae predvsem žene in dekleta. Grobo trli so lahko lan tudi moški. Ko je bil lan zrel, so ga domači populili in ga povezali v snope, ki so jih nekaj dni sušili na njivi. Suhe so zvozili na skedenj in jih z grebeni oriflali ter tako ločilo kobulčice od stebla. Oriflan lan so razgrnili na sonce po travniku, kjer je ob lepem vremenu ostal štiri tedne, ob dežju pa so ga pobrali že prej. Obležan lan so povezali v tečaje. 12 tečajev so s srebotno trto povezali v pušelj. Na dan teritve so lan najprej posušili v frnači. Z ritino so ga obrnili proti dnu frnače in ga trdno stisnili na letvice.
Frnačo so kurili nekoliko nižje. Dim in toplota sta v stavbo prihajala po 8-10 m dolgem zidanem dimovodu ali toplovodu. Kuril je vedno moški, imenovan "suha baba". Na ostju je zakuril zelo zgodaj s suhimi in grčavimi drvmi. Suhemu lanu so trlice najprej odrezale končenice, da se pozneje pri tkanju niti ne bi trgale zaradi knoflc. Najprej so ga trle na grobo s trlicami na dva grebena. V njej so ga obračale toliko časa, da so se največji pezdirji ločili od prediva. Otrto predivo so stresale in ga po pesteh zlagale skrižem. Takega so ponovno sušili. Med kupi pezdirjev je bilo psino v glavnem iz končnic, ki so ga ločili in ga uporabljali kot polnilo pri oddejah namesto vate. Pezdir so uporabili pozimi za zapažanje čebel.
Ko je bil grobo otrt lan suh, so ga na čisto trle s trlicami na tri grebene. Tokrat so ločile vse pezdirje od prediva. Na koncu so z malim gostim riflnom ločile najboljše predivo od ostalega, ki je ostalo na riflnu. Najboljše predivo so zvile v totke, iz katerih so predli domač sukanec in tančico za fini hodni prt za srajce in posteljnino. Ostalo predivo sta dve ženski stresli s tresalko. Pet do šest pesti prediva sta zvili v kodelje, pozneje pa so jih uporabili za navadno prejo.

Vir: Praper Janez; Karla Oder, Občina Ravne na Koroškem. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Ljubljana, 1992, str. 286-288.

Občina

Črna na Koroškem

Geografska določitev lege

Frnača stoji na kmetiji Šumah, Podpeca 10
Podpeca 10
2393 Črna na Koroškem

Lastnik / Varuh

Praper Janez, p.d. Šumah

Povezave k leksikonu