Lihardin križ Kamen v Podjuni

Opis

Veliki Lihardin križ stoji pod južno strmino hriba, na katerem je zgrajena taborska cerkev sv. Lovrenca in kostnica (okrogel stolp), ostanek stare utrdbe in danes končna postaja „Koroškega križevega pota“.
Lihardin križ je širokoslopno znamenje s svojevrstno strešno konstrukcijo. Streha ima tri dele, katerih stranske poševne ploskve prehajajo druga v drugo. Srednji del je podoben „čopu“ koroške kmečke hiše.
V zavetju strehe so se edinole ohranile freske sv. Liharde, Ignacija in Frančiška Ksaverja.
Liharda, v baročni noši, podaja beraču kruh. Ob njenem vznožju je polna košara kruhkov, „kržejev“, kakršne še danes mečejo z obzidja cerkve med romarje. V ozadju je nakazana pokrajina.
V veliki plitvi niši je danes edinole kip iz mavca, ki upodablja sv. Terezo iz Lisieuxa (Mala Terezika).

Legenda, zgodovina, pravljica

Po legendi je Lihardo Kamenkso, ženo grofa Albuina, njen svak v moževi odsotnosti silil v nezvestobo. Ker pa se mu je uprla, jo je po moževi vrnitvi obrekoval. Mož jo je skupaj s služkinjo vrgel z gradu Prosenica v globino, zlasti ker mu je tudi neka kravja dekla zatrdila, da naj okameni, če je njena gospodarica nedolžna. Lihardo so ujeli angeli in je preživela, kravja dekla Lupa pa je okamenela. V pokoro je grof romal v Rim, Jeruzalem in Santiago di Compostela. Odslej je Liharda živela na Kamnu kot dobrotnica ubogih in ogroženih.