Login



Črčejev križ – pomnik

Foto: Milan Piko 2007

Črčejev križ 1

Črčejev križ  – pomnik - Slika 1

Foto: Uši Sereinig 2009

Črčejev križ, Angel varuh, pred njim molijo otroci, v ozadju: ruska pravoslavna cerkev

Črčejev križ  – pomnik - Slika 2

Foto: Uši Sereinig 2009

Črčejev križ, Marija z Jezusom je obvarovala družino pregona

Črčejev križ  – pomnik - Slika 3

Foto: Uši Sereinig 2009

Črčejev križ, Srce Jezusovo, v ozadju: rusko ujetniško taborišče

Črčejev križ  – pomnik - Slika 4

Foto: Uši Sereinig 2009

Črčejev križ, Bog oče, v ozadju: od vojne opustušena narava

Črčejev križ  – pomnik - Slika 5

Foto: Milan Piko 2010

Črčejev križ 2

Črčejev križ  – pomnik - Slika 6

Foto: Milan Piko 2010

Črčejev križ, Marija z Jezusom je obvarovala družino pregona

Črčejev križ  – pomnik - Slika 7
Thumb 1 Thumb 2 Thumb 3 Thumb 4 Thumb 5 Thumb 6 Thumb 7

Opis

Na Blatu stoji sredi polja, ob potki, stebrasto znamenje z visoko, malce usločeno piramidasto streho, pokrito s skodlami. Leta 1952 ga je postavil Mirko Kumer, p. d. Črčej.
Vsi motivi v nišah so povezani s krutimi dogodki druge svetovne vojne. Nad nišami so napisane letnice, ki so povezane z upodobitvami v njih.
Prvotno ga je poslikal F. Jerina, Jožef Stefan pa je poslikavo l. 1997 obnovil.

Legenda, zgodovina, pravljica

Znamenje je postavil Mirko Kumer, p. d. Črčej, v zahvalo, da je bila njegovi družini prizanesena usoda izseljevanja in v zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva.
Na ukaz rajhovskega komisarja Heinricha Himmlerja so 14. aprila 1942 z nenadno akcijo pregnali okoli 1000 koroških Slovencev z njihovih domov in jih deportirali v taborišča v Nemčijo.

Iz rokopisa Mirka Kumerja-Črčeja: Križi na vasi Blato, 1980 (Arhiv mestne občine Pliberk):
Načrt za križ je narisal inž. Günther Glavar po sliki križa v Dolah ob Vrbskem jezeru, ki jo je posredoval deželni spomeniški urad v Celovcu. Križ je sezidal France Nachbar p. d. Jopov oče v Čirkovčah, ostrešje pa je naredil tesar Šefer iz Ponikve in ga pokril s skodlami. Križ ima obliko pokritega keliha s štirimi vdolbinami. V njih so slike, freske, ki predstavljajo na vzhodu »Boga očeta in sveti križ božji« – rek, ki so ga uporabljali ob grmenju na polju in pa tudi na bojišču ob sovraženem napadu. ...
Na konico križa je poveznjen pločevinast lijak, na katerega je pritrjen aluminijast križ, ki ga je brezplačno naredil kleparski mojster Schipek iz Pliberka.

Upodobljeni motivi / napisi

Angel varuh, pred njim molijo otroci, v ozadju: ruska pravoslavna cerkev (= Otroci molijo za srečno vrnitev očeta iz vojske); letnica 1941

Marija z Jezusom, pod njo: odrasli in otrok zapuščata hišo. Odrasli nosi prtljago, otrok tablico z imenom tujega kraja (= Marija z Jezusom je obvarovala družino pregona)
Umetnik Jerina je hotel s to podobo ponazoriti pregnanstvo oz. izseljenstvo in tuji kraj, v katerega bi verjetno bili prišli. Letnica 1942

Srce Jezusovo, v ozadju: rusko ujetniško taborišče (= Oče Mirko Kumer se je zaobljubil k srcu Jezusovemu in se srečno vrnil iz ujetništva); letnica 1945

Bog oče in križ s trnovo krono, ozadje: opustošena narava kot posledica krute vojne. Pred obnovo slik (1997) je bilo na eni strani križa videti mirno žitno polje, na drugi pa opustošena narava. Letnica 1952

Občina

Pliberk/Bleiburg

Geografska določitev lege

Sredi polja severno od Blata; ob kolovozu proti Repljam (ob gradnji križa še glavna pot med Repljami in Pliberkom)

Čas nastanka

1952

Lastnik / Varuh

Druž. Kumer, p. d. Črčej

Povezave k leksikonu